Uvod

Parenzana ali krajše TPC (Trieste-Parenzo-Canfanaro) je bila 123,1 km dolga ozkotirna železniška proga, ki je povezovala 33 istrskih krajev od Trsta do Poreča, tako da bi danes potekala po teritorijih treh držav: Italije – 13 km, Slovenije – 32 km in Hrvaške – 78 km.

Proga je bila spuščena v promet 1. aprila 1902, ko je kljub številnim težavam in odlogom prvi vlak iz železniške postaje v Bujah krenil proti Trstu, decembra istega leta pa tudi proti Poreču, na srečo in v veselje prebivalcev iz notranjosti Istre, ki so nestrpno čakali uresničitev tega tako dolgo obljubljenega projekta. Čeprav so graditelji progo imenovali Parenzaner Bahn ali poreška proga, jo je slovansko prebivalstvo imenovalo Istrijanka, Istranka, Poreška ali Porečanka, italijansko pa Parenzana. Ne glede na to, kako so jo imenovali, je proga pomenila življenje za kraje, skozi katere je vozila; na svoji 123 km dolgi poti je počasni vlakec vsak dan sopihal in škripal skozi hribovite, reliefno razgibale kraške predele Istre in poleg potnikov prevažal sol iz solin v Piranu in Sečovljah, oljčno olje iz okolice Buj in Motovuna, sadje, zelenjavo, istrski kamen, apno, les, moko in vino.

Železnico so ukinili leta 1935, vendar je kljub samo 33 letom obratovanja zapustila neizbrisen pečat v celotnem območju. Ob stoti obletnici otvoritve proge je prišlo do pobude za svojevrstno obnovitev te edinstvene železnice, ki je v začetku 20. stoletja povezovala ljudi in narode.

Kljub temu, da je še nedavno bila le romantična razvalina, na določenih delih skoraj neprepoznavna, vrasla v zelenilo gričevnate pokrajine, je Parenzana, stara ozkotirna železnica, ki je vozila po slikoviti pokrajini med Porečem in Trstom kot črta srca na dlani, globoko vtisnjena na zemljevidu usode istrskega polotoka. Verjetno nikjer na svetu ne obstaja podobna železnica, katere tračnice, lokomotive in vagoni so bili že davno razprodani na javnih dražbah ali dremajo v muzejih, a njeni imaginarni vlaki vseeno še vedno tiho in stanovitno vozijo po pokrajini istrske zavesti, močno upirajoč se pozabi, ki jo prinaša čas.

Zavedajoč se pravljične lepote trase, vtkane v istrsko krajino, številni strastni pohodniki, raziskovalci, kolesarji in ljubitelji narave že od nekdaj poudarjajo njene velike možnosti ob primerni oživitvi. Čeprav so se najrazličnejše zamisli gibale od popolne prenovitve, ki bi vključevala postavljanje tračnic in nakup pravih lokomotiv, pa vse do asfaltiranja trase in ureditve pešpoti in kolesarske steze, se je ob stoletnici otvoritve proge, leta 2002, prvič pričelo resno razpravljati in pisati in tako je bil nedavno razpisan “Natečaj za izdelavo projekta krajinsko-načrtovalne valorizacije ozkotirne železnice Parenzana“, s katerim so Istrska županija in njen Upravni oddelek za turizem ter novoosnovano Združenje za obnovo železnice Poreč-Koper-Trst postavili temelje bodočega projekta “Parenzana- Pot zdravja in prijateljstva“.