Statistični in tehnični podatki

Statistical and Technical Information

Progo opisujejo sledeči številčni podatki:

Dolžina proge: 123,1 km
Širina tira: 760 mm
Število železniških postaj: 35
Najnižja točka: 2 m nadmorske višine (Trst, Koper)
Najvišja točka: 293 m nadmorske višine (Grožnjan)
Število krivin: 604
Število tunelov: 9
Število mostov: 11
Število viaduktov: 6
Povprečna hitrost vlaka: 25 km/h
Največja hitrost vlaka: 31 km/h
Dolžina vagona: 8,5 m
Število sedežev v vagonu: 30
Trajanje potovanja od Trsta do Poreča: 6-7 h
Začetek gradnje: 1900
Otvoritev proge: 1902
Zadnja vožnja vlaka: 31/08/1935

Gradnja ozkotirne proge v dolžini 123 kilometrov je pričela leta 1900. Dela so vključevala izgradnjo osmih tunelov v skupni dolžini 1.530 metrov, enajstih mostov in šestih viaduktov ter številnih železniških postaj, postajališč, skladišč, postaj za oskrbo z vodo, nasipov in usekov. Gradnja je potekala v dveh delih: do aprila 1902 je bil dokončan odsek od Trsta do Buj (59 km), do decembra pa odsek od Buj do Poreča (64 km). Projekt, velik celo za današnje pojmovanje, je bil dokončan v rekordnih dveh letih.

Vlakec je ime Parenzana dobil povsem slučajno v februarju 1902, ko je bila v tržaškem časopisu Državnih železnic objavljena okrožnica o delih na prvem odseku proge do Buj. Ker so želeli poudariti, da bo proga vendarle prišla tudi do Poreča, je bilo v okrožnici zapisano „Parenzaner“ in tako se je njeno ime v italijanski inačici „Parenzana“ ohranilo do danes.

V času, ko je bila Parenzana oziroma odsek Trst-Buje spuščen v promet, je železnica imela tri vagone za prtljago, deset potniških vagonov, 14 zaprtih in 28 odprtih vagonov, vse v lastništvu podjetja Societá locale Trieste-Parenzo, lokomotivi U20 in U21 pa sta bili državni. Dolžina proge od začetne točke sredi potniške čakalnice na kolodvoru Sv. Andreja v Trstu do sredine sprejemne zgradbe na postaji v Bujah je bila 58,651 kilometrov. Dolžina odseka od sredine potniške čakalnice v Bujah do sredine postajne zgradbe v Poreču je bila 63,54 kilometrov, skupna dolžina železniške proge od Trsta do Poreča pa je bila 122,199 kilometrov.

Osebje na vlakih so sestavljali tri vlakovodje in trije sprevodniki, osebje na lokomotivah pa štiri strojevodje in štirje kurjači; na vlaku so morali biti tudi zavirači, vendar v zapisniku niso navedeni.

Z zadnjimi nabavami je park pogonskih in vlečnih vozil narasel na štiri lokomotive v lasti državnih železnic, štiri prtljažne in poštne vagone, trinajst potniških vagonov, trideset zaprtih in šestindvajset odprtih vagonov in dva vagona-cisterne. Za vzdrževanje proge so uporabljali deset drezin in dva velocipeda s štirimi kolesi.